Znamenitosti v naši okolici

Občino Ribnica na Pohorju sestavljajo tri vaške skupnosti, ena izmed njih je vaška skupnost Hudi Kot. Lahko se pohvalimo, saj imamo čudovite znamenitosti in popolnoma neokrnjeno naravo.

 

Cerkev sv.Bolfenka

Lepo je, da imamo v župniji toliko cerkva, saj so lepe nedelje zelo lepi dogodki tako za družine, kot za sam kraj. Ponosni smo na cerkev sv. Bolfenka, ki leži že skoraj pod Pungartom, na nadmorski višini 942m. Legenda o Sv. Bolfenku pripoveduje, da je svetnik določil kraj za zidavo cerkve tako, da je v določeno smer vrgel sekiro; legenda in narodna pesem, ki sta ohranjeni tudi pri nas na slovenskem, pripovedujeta, da mu je celo hudobec moral pomagati nositi kamenje za zidavo cerkva. Kot cerkvenega patrona, zavetnika in zaščitnika ga častijo rezbarji, pastirji, drvarji, oglarji, brodarji in tesarji. Priporočajo pa se mu bolniki na očeh, z bolečinami v trebuhu, pri krvotoku, ohromitvi, kapi, bolniki z bolečinami v nogah...

Cerkev sv.Bolfenka


 

Pahernikovi gozdovi in ustanova Jurij Diaci

Pahernikovi gozdovi: stoletje sonaravnega gospodarjenja. V septembru 2005 je gospa Vida Ribnikar, roj. Pahernik postavila temelje Pahernikove ustanove, ki bo zagotavljala sredstva za štipendiranje in znanstveno raziskovalno dejavnost na področju gozdarstva ter ohranjala spomin na očeta, pionirja sonaravnosti ing. Franja Pahernika. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi se je razvilo v Srednji Evropi, kot posledica prekomernega izkoriščanja gozdov v občutljivih gorskih krajinah. Švica je kot prva država leta 1902 prepovedala golosečno gospodarjenje z gozdovi. V obdobju 1948/49 ji je sledila Slovenija. V času splošnega pomanjkanja virov in surovin, izjemen naravovarstveni podvig ni nastal slučajno. K odločitvi so veliko prispevali zgledno negovani prebiralni gozdovi posestnikov, ki so že pred vojno zavračali golosečno gospodarjenje. Med pionirje sonaravnosti sodi diplomirani inženir gozdarstva Franjo Pahernik (1882-1976). Nižjo realko je končal v Mariboru, višjo v Gradcu. Študij gozdarstva je opravil na gozdarskem oddelku dunajske agronomske fakultete (Hochschule für Bodenkultur). Kot praktikant se je izpopolnjeval pri knezu Schwarzenbergu na Češkem. Od leta 1903 naprej se je posvetil gospodarjenju z gozdovi na domačem posestvu v Hudem kotu in Vuhredu.

franjo pahernik paherska smreka


 

Jezerski vrh

Jezerski vrh od daleč prepoznamo po visokem spomeniku, ki se dviga jugovzhodno od Ribniške koče. Vzpon nanj je kratek saj se čez travnato planjavo povzpnemo na kopast vrh. V navadnih razmerah za pot ne bi porabili več kot dvajset minut. Z vrha, proti kateremu se s severne strani vzpenja vse redkejše smrekovje, vidimo na zahodu Črni vrh ter za njim Uršljo goro, Peco in Obir. Na severu se nad Dravsko dolino vzdolž meje z Avstrijo dviga Kozjak, na vzhodu se razprostirajo prostranstva Pohorja, za obronki na jugu pa se skriva dolgi hrbet Paškega Kozjaka.

jezerski vrh


 

Ribniško jezero

Vzhodno pod jezerskem vrhom leži Ribniško jezero, h kateremu se spušča široka, dobro uhojena steza. Po njej pridemo v nekaj minutah na mehkejša tla, stopimo na lesene deske in se med gostim ruševjem sprehodimo do jezera, ki v resnici sploh ni jezero, ampak visoko barje, kakršnih je na Pohorju še nekaj. Kraj je v tihoti popoldneva res pravljičen, zato nam ob pogledu na zrcalno gladino, lokvanje in kačjega pastirja, ki se spreletava ob bregu.

ribniško jezero


 

Ribniška koča

Ribniška koča leži blizu najvišjega vrha Pohorja na nadmorski višini 1530 m med Jezerskim vrhom in Malim Črnim vrhom. Za obiske je primerna v letnem in zimskem času. Pri koči so smučišča s tremi žičnicami, ki jih upravlja ŠD Branik Maribor. Smučišča so dobro vzdrževana in teptana. V zimskem času je na Ribniški koči prijetno smučanje na naravnem in kompaktnem snegu. Zaradi severne lege smučišč in razmeroma velike nadmorske višine sezona smučanja traja od novembra pa včasih vse do maja, odvisno od temperature. Urejene so tudi tekaške proge. Poleti je koča zanimiva za planince, ki hodijo po Slovenski planinski transverzali, Koroški poti ali po Poti vezistov in kurirjev.

Dostop z avtom ali peš do nje je preko Ribnice na Pohorju 8km, ter mimo planinske koče Pesnik.

ribniška koča


 

Planinska koča na Pesniku

Planinska koča na Pesniku stoji v malem naselju na travnati planoti na Ribniškem Pohorju. Stavba je bila zgrajena pred 2. svetovno vojno. Kočo so po obnovitvi PD Radlje ob Dravi slovesno odprli zopet 19. septembra 1992. Zraven planinske koče sta dve počitniški hišici in dve domačiji. Lep razgled se odpira na vse strani, le proti jugu ga zapirajo severna pobočja Pohorja z Jezerskim in Črnim vrhom. Dostop do koče je po makadamski regionalni cesti Ribnica na Pohorju - Ribniška koča 5,5 km ali pa po Koroški planinski poti 45 minut.

koča na pesniku


 

Črni vrh

Črni vrh leži na nadmorski višini 1543,5m je najvišji vrh Pohorja in se vzpenja severovzhodno od kraja Mislinja in južno od kraja Radlje ob Dravi. Vrh je izrazito uravnan (kar je tudi sicer značilno za obliko vrhov Pohorja), kar se odraža v tem, da obsega površina, ki jo označuje izohipsa 1540 m (le 3,5 m nižje od vrha) površino več kot 5 ha (350 × 150 m). Zanimivo je tudi to, da je v naravi kot vrh Črnega vrha označenakota1543,0 m na skrajni južni točki navedene izohipse, medtem ko nekoliko višja kota 1543,5 m približno 80 m severneje v naravi ni označena. Na koti 1490 m severozahodno od vrha se nahaja izvir Mrzli studenec, ki je eden najvišje ležečih izvirov na Pohorju. V bližini vrha so tudi rastišča borovnic in brusnic.

črni vrh

 

Sestavili: ga.Sonja Založnik in Majda Pušnik

Prijava uporabnika

Kot prijavljen uporabnik si lahko ogledate zapisnike sestankov.

Na strani je 4 gostov in ni članov .

Smo dne 24.9.2021 in ura je 2:54.
Izdelava spletne strani NIKO PROJEKT.